Doživetja

Ko ste v bližini, ne spreglejte spodnjih doživetij.

Z vsakim korakom skozi razstavo boste bližje sedanjosti in letom, ki se jih bodo/boste marsikateri obiskovalci lahko spominjali z nostalgijo. Potujte vse do današnjega dne, ko je Vrhnika ena najbolj ‘’zelenih’’ občin v državi (prva slovenska Zero waste občina, Zelena občina 2011), ki obiskovalce in turiste vabi s številnimi možnostmi za odkrivanje narave in kulture na stiku Barja in Krasa. 

Vašo pozornost bodo zagotovo pritegnili Titovi avtomobili, najstarejši ohranjeni avtomobil v Sloveniji, bogata zbirka koles, furnirnica, lokomobila, kovačija, trofeja medveda, ki je leta 1973 postal svetovni prvak, in še marsikaj zanimivega. Od marca 2014 je na ogled tudi nova stalna razstava »Naš dragi avto«, o več kot 100 letni zgodovini avtomobilizma na Slovenskem. 

Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255 kot prva kartuzija na Kranjskem in je poleg Žičke kartuzije, Kartuzije Jurklošter in Kartuzije Pleterje ena izmed štirih kartuzij na ozemlju Slovenije. V gradu, ki je tudi kulturni spomenik državnega pomena, se nahaja Tehniški muzej Slovenije.

Močilnik
V Močilniku, izraziti zatrepni dolini, se v Malo Ljubljanico stekajo izviri Velikega in Malega Močilnika. Nedaleč od gostinskega lokala pod visokimi prepadnimi stenami (40 m), imenovanimi tudi Hudičeve skale, vre na dan Veliki Močilnik.

Retovje
Retovje je zatrepna dolina, ki se zajeda pod vznožje Ljubljanskega vrha in Raskovca ter je nastala s postopnim udiranjem stropa nad nekdanjimi jamami. Tu izvira Velika Ljubljanica, ki se sredi Verda združi z Malo Ljubljanico iz Močilnika. Od sotočja dalje se reka imenuje Ljubljanica.

Bistra
Izviri v Bistri se nahajajo neposredno ob vznožju strme in tektonsko zasnovane kraške rebri na sredini poti med Vrhniko in Borovnico.

Lintvern
Posebno mesto med izviri Ljubljanice si zasluži Lintvern, izvir potoka Bele, ki je naravni spomenik in kraška znamenitost. Občasni bruhalnik ali zaganjalka bruha vodo v določenih presledkih, vmes pa izvir delno ali povsem presahne. O njem je že J. V. Valvasor (1689) pisal, da bruha zmajeve mladiče, verjetno pa je šlo za človeške ribice.