S Kettejem sta v Ljubljani skupaj preživela težki leti 1895-96, Cankar ni opravil mature, Kette pa je bil izključen iz gimnazije. Cankar je Ketteja kot pesnika zelo cenil in spoštoval, celo primerjal ga je s Prešernom. Po njegovi smrti pa mu je posvetil esej, v mislih pa ga je imel tudi pri pisanju nekaterih črtic.
