Nekdo je zaklical s čudnim glasom, v drugi izbi se je ropotoma prevrnil stol, oče je planil k postelji in je zajokal. Nikoli do tedaj ga nisem videl, da bi jokal; bilo je samo suho, presekano ihtenje brez solz.”
V to hišo so se Cankarjevi preselili leta 1884 in tu se je mladi Ivan prvič zares soočil s smrtjo, saj mu je tu umrl ded Jakob. Potek tistega dneva, ko je ded ležal na mrtvaškem odru, je Ivan nepozabno opisal v Mojem življenju.
