Prej si je tako srčno želel v Ljubljano, a bolj kot se je bližal da odhoda, bolj mu je bilo tesno pri srcu. Zavedel se je namreč, kaj vse bo pustil za seboj: starše, brate in sestre, vrhniške kotičke, kamor je tako rad zahajal. V Ljubljano se je od tu odpeljal na vozu skupaj z mamo. Preostala družina je v tej hiši bivala do očetovega odhoda v Šid leta 1890, potem pa so se preselili k Mariji Pivk, Nežini mami.