2. Enajsta šola pod mostom

Na lokaciji današnjega mostu, prek katerega pridete z Vrhnike na Verd in naprej v, je bilo od srednjega veka naprej glavno vrhniško pristanišče. Ne le v antičnem, tudi srednjeveškem in novoveškem času je bila Vrhnika namreč izjemno pomembna postojanka na poti iz celinske Evrope proti Jadranu.

Tovor in potniki, ki so se do sem pripeljali z ladjicami in čolni, so tu prestopili v kočije in na vozove ter nadaljevali pot proti Trstu ali proti Ljubljani. Čolnarji so se naselili na Klancu nad trgom, furmani pa so bili po večini iz vrst kmečkega prebivalstva na Vasi. Južna železnica je leta 1857 prinesla konec obeh obrti.

Tlakovani dostop do Ljubljanice se je uveljavil tudi kot osrednje perišče gospodinj in dekel z Brega in to ostal še dolgo po izgradnji mostu in propadu čolnarstva. Tu je bila zagotovo oprana tudi blatna šolska obleka mladega Ivana. Pestro dogajanje pod mostom je kot magnet privabljalo vrhniško otročad, med njimi Ivana Cankarja, ki ji v delu Moje življenje nadene zgodovinsko ime »Enajsta šola«. Pouka se je tod udeleževal vse do jeseni 1882, ko je še v pravo šolo, verjetno pa še potem.

Izraz “Enajsta šola” je najprej pomenil zbadljivko za domišljavce in lažne učenjake. S čim so si jo Vrhničani prislužili, zavoljo ošabnosti svojih bolje izobraženih trgovcev in posestnikov ali svetovljanstva furmanov in čolnarjev, danes ne ve nihče več. Šele Cankar s svojim literarnim delom leta 1914 zadevo obrne na glavo: odtlej “enajsta šola pomeni otroško odkrivanje sveta in čudenje nad njim, pomeni prvo pridobivanje pozitivnih življenjskih izkušenj.